Ishemična srčna bolezen

Ishemična srčna bolezen je najpogostejši vzrok obolevanja in umrljivosti na svetu. Po navadi oboleva populacija srednjih let, moški okrog petinpetdesetega leta, ženske pa približno deset let kasneje. Pojavnost ishemične srčne bolezni in kapi v zadnjih 27 letih kaže trend upadanja, spremembe trenda glede v razširjenosti pa so majhne. Zanjo so značilni pojavi ishemije srčne mišice, ki nastanejo v obolelih koronarnih arterijah zaradi pretočnih ovir. Pri ishemični srčni bolezni se ishemične miokardne epizode lahko pojavljajo z značilnimi (ishemična prsna bolečina) ali neznačilnimi simptomi (dušenje), pogosto pa so klinično neme (nema miokardna ishemija).

Glavni povzročitelj ishemične srčne bolezni je ateroskleroza. Koronarna ateroskleroza je sistemska, kompleksna in multifaktorialna bolezen. Pojavi se že zelo zgodaj, že v prvi življenjski dekadi. Značilne spremembe so aterosklerotične lehe ali plaki na ožilju. Zaradi prilagoditvenega preoblikovanja žilne stene začnejo plaki ovirati krvni pretok zelo pozno, zato se simptomi pojavijo navadno šele v zrelem življenju. Klinična slika sledi patogenetskemu dogajanju: za kronično fazo ateroskleroze je značilna kronična stabilna angina pectoris (AP), za akutne epizode pa simptomi akutnega koronarnega sindroma (AKS). V klinični praksi obstaja še tretja posebna pojavna oblika ishemične srčne bolezni.

Značilna AP je stiskajoča, redkeje pekoča bolečina. Bolnik ima lahko občutek teže v prsih. Skoraj nikoli ni ostra ali zbadajoča in se navadno ne okrepi s spremembo lege ali globokim dihanjem. Pojavi se za prsnico, redkeje v žlički, širi se v levo ali obe roki, vrat, spodnjo čeljust, zatilje ali pleča. AP, značilna za kronično stabilno AP je sorazmerno kratkotrajna bolečina, traja lahko nekaj minut in ne več kot 20-30 minut. Značilna so predvidljiva pojavljanja simptomov. Bolečina popusti v mirovanju ali v 1-5 minutah po prejemu zdravil. AP nastopa pri telesnem naporu, razburjenju, v mrazu ali po obilni jedi.

Akutni koronarni sindrom (AKS) je skupina bolezenskih stanj, do katerih pride zaradi nenadno zmanjšanega ali prekinjenega pretoka krvi skozi del srčne mišice. Vključuje vse oblike nestabilne AP in srčnega infarkta ter nenadno srčno smrt. Skupna značilnost bolnikov z AKS je ishemična srčna bolečina, ki nastopi v mirovanju ali ob najmanjšem telesnem naporu. Praviloma je huda, po značaju pekoča, tiščoča ali stiskajoča. Locirana je za prsnico, lahko se širi v vrat, v obe zgornji okončini ali celo v zgornji del trebuha. Bolečina ni odvisna od dihanja ali položaja telesa in jo pogosto spremljajo težko dihanje, slabost, bruhanje, potenje in bledica.

Prognoza nezdravljene ishemične srčne bolezni, zlasti akutnega koronarnega sindroma je praviloma slaba; nedavne novosti v zdravljenju pa so pomembno izboljšale napovedi preživetja.

Viri

  • Kranjec I. Ishemična srčna bolezen. In: Košnik M, Štajer D, ur. Interna medicina. Peta izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Slovensko zdravniško društvo: Buča; 2018. p. 250-7.
  • Radšel P. Akutni koronarni sindrom. In: Košnik M, Štajer D, ur. Interna medicina. Peta izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Slovensko zdravniško društvo: Buča; 2018. p. 268-77.
  • Timmis A, Towsend N, Gale CP, Torbica A, Lettino M, Petersen SE, et al. European Society of Cardiology: Cardiovascular Disease Statistics 2019. Eur Heart J. 2020 Jan;42(1):12-85.
Back to Top