Parodontalna bolezen

Parodontalna bolezen je ena od dveh najpomembnejših ustnih bolezni, ki prispeva h globalnemu bremenu kroničnih bolezni. Je kronično vnetje obzobnih tkiv, ki vodi k umiku dlesni, razgradnji pozobnice, cementa in kosti zobiščnega odrastka, nastanku obzobnih žepov, majavosti in izgubi zob.

Na splošno parodontalna bolezen prizadene približno 20-50 % prebivalstva po vsem svetu. Skupaj s hudo obliko kariesa, je glavni vzrok za izgubo zob in tako neposredno vpliva na kakovost življenja ljudi v smislu funkcionalnih sposobnosti žvečenja in grizenja, na samozavest posameznika in družbene odnose.

Parodontalne bolezni obsegajo široko paleto kroničnih vnetnih stanj obzobnih tkiv, ki pričvrščajo zobe v čeljust. Obzobna tkiva sestavljajo dlesen (vidni del obzobnih tkiv, pozobnica), ki je del žvekalne ustne sluznice. Vnetja dlesni povzročajo patogene bakterije, ki se nabirajo na zobeh in na robu dlesni v obliki rumenkasto sive mase-biofilma. V njem so zaradi ugodnih anaerobni pogojev prisotne večinoma škodljive bakterije. Če biofilma ne odstranjujemo vsakodnevno, že v nekaj dneh povzroči vnetje dlesni – gingivitis, ki se večinoma začne v mladosti.

Epidemiološki rezultati kažejo, da je s plakom povzročen gingivitis najpogostejša oblika parodontalne bolezni. Šele po daljšem času vnetje napreduje v razgradnjo pozobnice, alveolne kosti in cementa, tako nastane parodontitis. Z nastankom globokih obzobnih žepov, umikom dlesni in majavostjo zob se parodontitis ponavadi izrazi med 40. in 50. letom starosti. Redkeje je vnetje dlesni klinično komaj opazno, kljub temu pa je že pri mladih ljudeh ob posameznih zobeh razgradnja obzobnih tkiv tako izrazita, da ti zobje postanejo majavi. Najpogosteje se v začetni fazi pokaže pri posameznikih s slabo ustno higieno in krvavečimi dlesnimi ob čiščenju zob in mineraliziranim bakterijskim plakom. Kronično vnetje obzobnih tkiv ima vpliv tudi na splošno zdravje. Preko parodontalne rane v krvni obtok vdrejo številni mikrobi in vnetni mediatorji ter tako dosežejo oddaljene organe. Posledično je ta bolezen povezana s tveganjem za nastanek drugih bolezni kot so srčno žilne motnje, pljučne bolezni, bolezni ledvic in težave med nosečnostjo.

Bolniki s parodontalno boleznijo so izpostavljeni večjemu tveganju za poapnenje žil, posledično obstaja večja verjetnost za srčno in možgansko kap. Dokazana je povezava med parodontalno boleznijo in pljučnimi obolenji, predvsem pljučnico in kronično obstruktivno boleznijo pljuč. Nezdravljena parodontalna bolezen pri sladkornih bolnikih prispeva k slabši presnovni urejenosti diabetikov ter s tem k hitrejšemu nastanku zgodnjih in poznih zapletov sladkorne bolezni.

Kajenje je poleg pomanjkljive ustne higiene eden najpomembnejših dejavnikov tveganja za nastanek parodontalne bolezni. Na njeno napredovanje vpliva nezadostna in nepravilna prehrana, uživanje nekaterih zdravil, ki zmanjšujejo obrambno sposobnost organizma, stres, genetski dejavniki, hormonske spremembe in tudi osteoporoza.

Viri

  • Bartova J, Sommerova P, Lyuya-Mi Y, Mysak J, Prockazkova J, Duskova J, et al. Periodontitis as a risk factor of atherosclerosis. J Immunol Res. 2014;2014:636893.
  • Feres M, Figueiredo LC, Soares GM, Faveri M. Systemic antibiotics in the treatment of periodontitis. Periodontol 2000. 2015 Feb;67(1):131-86.
  • Khatri R, Deshmukh J, Shrivastava R, Gupta S, Kawadkar A,Vinaya Kumar K. Is periodontitis an independent risk factor for subclinical atherosclerosis? Singapore Dent J. 2016 Dec;37:9-13.
  • Kshirsagar AV, Moss KL, Elter JR, Beck JD, Offenbacher S, Falk RJ. Periodontal disease is associated with renal insufficiency in the Atherosclerosis Risk In Communities (ARIC) study. Am J Kidney Dis. 2005 Apr;45(4): 650-7.
  • Lang NP, Lindhe J, ur. Clinical Periodontology and Implant Dentistry. 6th ed. Chichester: John Wiley & Sons. 2015;3-96.
  • Murakami S, Mealey BL, Mariotti A, Chapple ILC. Dental plaque-induced gingival conditions. J Periodontol. 2018 Jun;89 Suppl 1:S17-27.
  • Petelin M, Skalerič U. Osteoporoza in parodontalna bolezen. Zobozdrav Vestn. 2001;56(3-4):63-6.
  • Petelin M. Vpliv parodontalne bolezni na zdravje pljuč. Med Razgl. 2004;43(1):33-6.
  • Petersen EP, Ogawa H. The global burden of periodontal disease: towards integration with chronic disease prevention and control. Periodontol 2000. 2012 Oct;60(1):15-39.
  • Sanz M, D’Aiuto F, Deanfield J, Fernandez-Avilés F. European workshop in periodontal health and cardiovascular disease-scientific evidence on the association between periodontal and cardiovascular diseases: A review of the literature. Eur Heart J Suppl. 2010 Apr;12 Suppl B:B3-12.
  • Savage A, Eaton KA, Moles DR, Needleman I. A systematic review of definitions of periodontitis and methods that have been used to identify this disease. J Clin Periodontol. 2009 Jun;36(6):458-67.
  • Schara R, Skalerič E, Seme K, Skalerič U. Prevalence of periodontal pathogens and metabolic control of type 1 diabetes patients. J Int Acad Periodontol. 2013 Jan;15(1):48-53.
  • Schara R, Skalerič E, Seme K, Skalerič U. Prevalence of periodontal pathogens and metabolic control of type 1 diabetes patients. J Int Acad Periodontol. 2013 Jan;15(1):48-53.
  • Skalerič E, Petelin M, Kovač-Kavčič M, Skalerič U. Potrebe po parodontalnem zdravljenju pri prebivalcih Ljubljane 20 let po prvem pregledu. Zobozdrav Vestn. 2008;63: 63-6.
  • Skalerič E, Petelin M, Kovač-Kavčič M, Skalerič U. Potrebe po parodontalnem zdravljenju pri prebivalcih Ljubljane 20 let po prvem pregledu. Zobozdrav Vestn. 2008;63: 63-6.
  • Skalerič U, Kovač-Kavčič M. Periodontal treatment needs in a population of Ljubljana, Yugoslavia. Community Dent Oral Epidemiol. 1989 Dec;17(6):304–6.
  • Straka M, Trapezanlidis M. Periodontitis and stroke. Neuro Endocrinol Lett. 2013 May;34(3):200-6.
  • World Health Organization. Global Oral Health Data [internet]. 2005 [citirano 31.7.2020]. Dostopno na: http://www.who.int/oral_health/databases/niigata/en.
Back to Top