Za strokovno javnost.

Zdravstvena pismenost v slovenskem prostoru

Ključne ugotovitve glede učinka nizke stopnje zdravstvene pismenosti v svetu:

• Osebe z nizko stopnjo zdravstvene pismenosti imajo 50 % višjo stopnjo umrljivosti v petletnem obdobju po
  postavitvi diagnoze kot osebe z visoko stopnjo zdravstvene pismenosti.
• Nizka stopnja zdravstvene pismenosti ključno omeji sposobnost ljudi, da se socialno vključijo v svojo
  skupnost.

Nižja stopnja zdravstvene pismenosti je značilna za:

• starejše,
• priseljence,
• osebe z nižjo stopnjo izobrazbe,
• osebe, ki ne znajo nacionalnega jezika,
• osebe, ki prejemajo socialno pomoč ter
• osebe, ki imajo nižjo raven bralne pismenosti.

Več informacij →

Zdravstvena pismenost–ena ključnih determinant zdravja

Zakaj je pomembna zdravstvena pismenost?
Posledice nizke stopnje zdravstvene pismenosti:

• slabše znanje o zdravju,
• težave z obvladovanjem lastne bolezni,
• neustrezna uporaba zdravstvenih storitev,
• slabše zdravstveno stanje in nižje možnosti preživetja,
• višji stroški zdravstvenega varstva.

Zakaj je pomembno merjenje zdravstvene pismenosti?
Identifikacija:

• področij, ki jih je potrebno nadgrajevati/izboljšati in na katera se
  moramo osredotočiti,
• ciljnih skupin, ki potrebujejo posebno pozornost.

Več informacij →

Projekt Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji

Izhodišča za pripravo projekta so bila, da imajo vsi ljudje pravico do razumljivih zdravstvenih informacij in zdravstvenih storitev, ki ohranjajo ter izboljšujejo zdravje ter podpirajo dolgoživost in kakovost življenja.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020

• Partnerji v projektu: Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
• Vrednost projekta: Investicijo sofinancirata Republika Slovenija v višini 20 %
  vrednosti investicije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v višini 80
  % vrednosti investicije.
• Trajanje projekta: 1. 10. 2019 – 31. 12. 2022

Več informacij →

Stopnja zdravstvene pismenosti odraslih prebivalcev Slovenije

Rezultati prve Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti (HLS-SI 19-21)

Pridobiti reprezentativne podatke o zdravstveni pismenosti
odraslih prebivalcev Slovenije:

• Izvedba na nacionalni ravni na verjetnostnem vzorcu ciljne populacije.
• Ugotavljanje zahtevnosti različnih opravil v povezavi z
  zdravstvenimi informacijami, komunikacijo z zdravniki in
  orientacijo v zdravstvenem sistemu.
• Identifikacija posebej ranljivih skupin z vidika zdravstvene pismenosti.
• Proučevanje determinant in posledic zdravstvene pismenosti.

Več informacij →

Pandemija covid-19 v Sloveniji

Nacionalna raziskava digitalne zdravstvene pismenosti študentov v povezavi s covid-19.

Raziskava del mednarodnega konzorcija

Standarden vprašalnik z naborom indikatorjev za merjenje DZP
Vključenih 28 držav, rezultate predstavilo 10

Zbiranje podatkov: od 2. do 23. novembra 2020, spletna anketa.

Število respondentov: 3.621 študentov, starih med 18 in 63 let (študentje 1., 2. in 3.
bolonjske stopnje), s povprečno starostjo 22,65 let (SD = 4,65).
30. oktobra 2020 je bilo v Sloveniji 71.957 univerzitetnih študentov, od tega 60,5 %
žensk in 39,5 % moških.

Več informacij →

Povzetek ugotovitev in priporočila za naprej

Rezultati raziskave.

• Omogočajo, da ločimo vidike in področja zdravstvene pismenosti, ki potrebujejo več pozornosti kot drugi;
• Omogočajo identifikacijo različnih skupin, predvsem na nižjem
  družbeno socialnem gradientu, ki bolj potrebujejo podporo v
  zdravstvenem sistemu, pri ohranjanju zdravja in obvladovanju
  bolezni;
• Sami podatki pa ne zagotavljajo dokazov za specifične in konkretne
  posege za obravnavo področij, ki jih je treba izboljšati.

Več informacij →

Zdravstvena pismenost in COVID-19: Kako naprej?

„Ne bojim se, da bi zbolel. Česa pa potem? Bojim se, kaj vse bi se lahko spremenilo. Bojim se spoznanja, da so temelji civilizacije, kakršno poznam, kot hišica iz kart.
Bojim se izničenja, pa tudi njegovega nasprotja: tega, da bi strah minil, ne da bi nas spodbudil k spremembam.“

P. Giordano: V času epidemije Prevedla J. Kos

Več informacij →