Za strokovno javnost.

Na peti evropski konferenci socialnega marketinga prispevek projekta ZaPiS dobil nagrado za najbolje ocenjen prispevek v svoji kategoriji.

European Social Marketing Association (Evropska zveza za socialni marketing) je med 22. in 24. junijem
2022 v Solunu organizirala peto mednarodno konferenco socialnega marketinga, ki je z znanstvenimi,
strokovnimi in aktualnimi temami z naslovom »People, planet, systems and solutions: addressing wicked
problems in a rapidly changing world« privabila številne udeležence iz celega sveta. Sodelavka projekta
ZaPiS in avtorica mag. Silva Nemeš je predstavila prispevek z naslovom »Health literacy, health equity
and wellbeing in a digitalized world«, in s soavtorjema, prav tako sodelavcema projekta ZaPiS, dr.
Jernejem Berzelakom in Sanjo Vrbovšek (vsi zaposleni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje) prejela
nagrado za najbolje ocenjen prispevek v svoji kategoriji.

Več informacij →

8. mednarodna konferenca s področja izobraževanja v zdravstveni negi (NETNEP 2022).

V Barceloni je od 19. do 22. 10. 2022 potekala 8. mednarodna konference s področja izobraževanja v zdravstveni negi NET/NEP. Cilj konference je bil izmenjava izkušenj, znanj in primerov dobrih praks s področja zdravstvene nega in babištva. Dodatne informacije o mednarodni konferenci, ki jo organizira ELSEVIER, so dosegljive na povezavi.

Na mednarodni konferenci sta aktivno sodelovali tudi dr. Tamara Štemberger Kolnik in Andreja Ljubič iz Ministrstva za zdravje. Predstavili sta rezultate raziskave Analiza aktivnosti za dvig zdravstvene pismenosti, ki se je izvajala v okviru projekta »Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji«. Ključni namen raziskave je bil pregledati spletne strani vlade in vladnih institucij ter zdravstvenih organizacij v Sloveniji. V raziskavi so ugotavljali, koliko je tematika zdravstvene pismenosti, krepitve zdravja, zdravja in 10 izbranih najpogostejših kroničnih bolezni/stanj sploh prisotna na spletnih straneh in koliko so objavljene informacije z vidika uporabnika dostopne, pregledne, uporabne in razumljive ter ali kot take omogočajo dvig zdravstvene pismenosti populacije.

Več informacij →

Nekateri indikatorji zdravstvene pismenosti ustanov v Sloveniji: analiza spletnih strani

Zdravstvena pismenost je pomembna determinanta zdravja in dobrega počutja skozi vse življenje, še zlasti v situacijah, ko je posameznik postavljen pred pomembne odločitve v zvezi z zdravjem (Boyle idr., 2013; Ownby idr., 2014). Consortium Health Literacy Project European (HLS-EU) idr., 2012) definira zdravstveno pismenost (ZP) kot posameznikovo znanje, motivacijo in sposobnost za: i) dostopanje do zdravstvenih informacij in njihovo razumevanje, ii) ocenjevanje in uporabo informacij, iii) presojanje in sprejemanje odločitev v zvezi z zdravstvenimi informacijami, predvsem v povezavi s promocijo zdravja, ohranjanjem ali izboljšanjem zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Liu idr., (2020) opredelijo ZP s tremi ključnimi elementi: (1) poznavanje zdravja, zdravstvenega varstva in zdravstvenih sistemov; (2) obdelava in uporaba informacij v različnih oblikah v zvezi z zdravjem in zdravstvenim varstvom ter (3) sposobnost ohranjanja zdravja s samovodenjem v partnerstvu z izvajalci zdravstvenih storitev. ZP kot večdimenzionalni koncept se na ravni posameznika razvija skozi vsa življenjska obdobja ter se nanaša na vedenje in odločitve v povezavi z zdravjem. Izjemnega pomena je tudi razvoj ZP na populacijski ravni, ki se usmerja v kompleksnost zagotavljanja intervencij zdravstvenega opismenjevanja za izboljšanje zdravstvenega znanja, veščin in vedenja posameznika, organizacij in skupnosti z namenom izboljšanja zdravstvenih rezultatov in učinkovitost zdravstvenih storitev (Guzys idr., 2015)…

Več informacij →

Digitalna zdravstvena pismenost študentov v Sloveniji v času pandemije COVIDA-19

Presečno pregledno raziskavo Digitalna zdravstvena pismenost študentov v Sloveniji v času
pandemije covida-19 smo izvedli med slovensko študentsko populacijo med 2. in 23.
novembrom 2020. Vabila smo poslali na 73 fakultet, 16 visokih šol, devet samostojnih
visokošolskih in dve podiplomski šoli. K sodelovanju smo tako povabili študente vseh fakultet
in visokih šol v Sloveniji, na koncu pa smo imeli v vzorcu 3.621 anketirancev, s povprečno
starostjo 22,65 let (SD = 4,65), od tega je bilo 70 % žensk.

Rezultati kažejo, da anketiranci informacije najpogosteje pridobivajo z uporabo spletnih
iskalnikov, spletnih strani javnih inštitucij in medijskih portalov. Pri tem jih najbolj zanima,
kakšne omejitve so trenutno v veljavi in kakšna je trenutna razširjenost covida-19. Z
informacijami, ki jih najdejo na spletu, je polovica anketiranih študentov le delno zadovoljna.
Digitalna zdravstvena pismenost je pri večini zadostna, se pa največ težav pojavlja pri
ocenjevanju zanesljivosti informacij, kjer jih polovica poroča o (posameznih) težavah. Precej
manj težav imajo pri iskanju želenih informacij in pri izbiranju pravih informacij med vsemi
najdenimi. Visoka digitalna zdravstvena pismenost se povezuje tudi z višjo stopnjo
psihološkega dobropočutja, vendar pa je nekaj več kot četrtina anketirancev že iskala tudi
informacije o spoprijemanju s psihološkim stresom, ki ga povzroča covid-19.

Več informacij →

Zdravstvena pismenost v slovenskem prostoru

Ključne ugotovitve glede učinka nizke stopnje zdravstvene pismenosti v svetu:

• Osebe z nizko stopnjo zdravstvene pismenosti imajo 50 % višjo stopnjo umrljivosti v petletnem obdobju po
  postavitvi diagnoze kot osebe z visoko stopnjo zdravstvene pismenosti.
• Nizka stopnja zdravstvene pismenosti ključno omeji sposobnost ljudi, da se socialno vključijo v svojo
  skupnost.

Nižja stopnja zdravstvene pismenosti je značilna za:

• starejše,
• priseljence,
• osebe z nižjo stopnjo izobrazbe,
• osebe, ki ne znajo nacionalnega jezika,
• osebe, ki prejemajo socialno pomoč ter
• osebe, ki imajo nižjo raven bralne pismenosti.

Več informacij →

Zdravstvena pismenost–ena ključnih determinant zdravja

Zakaj je pomembna zdravstvena pismenost?
Posledice nizke stopnje zdravstvene pismenosti:

• slabše znanje o zdravju,
• težave z obvladovanjem lastne bolezni,
• neustrezna uporaba zdravstvenih storitev,
• slabše zdravstveno stanje in nižje možnosti preživetja,
• višji stroški zdravstvenega varstva.

Zakaj je pomembno merjenje zdravstvene pismenosti?
Identifikacija:

• področij, ki jih je potrebno nadgrajevati/izboljšati in na katera se
  moramo osredotočiti,
• ciljnih skupin, ki potrebujejo posebno pozornost.

Več informacij →

Projekt Dvig zdravstvene pismenosti v Sloveniji

Izhodišča za pripravo projekta so bila, da imajo vsi ljudje pravico do razumljivih zdravstvenih informacij in zdravstvenih storitev, ki ohranjajo ter izboljšujejo zdravje ter podpirajo dolgoživost in kakovost življenja.

Projekt se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v programskem obdobju 2014–2020

• Partnerji v projektu: Ministrstvo za zdravje in Nacionalni inštitut za javno zdravje.
• Vrednost projekta: Investicijo sofinancirata Republika Slovenija v višini 20 %
  vrednosti investicije in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada v višini 80
  % vrednosti investicije.
• Trajanje projekta: 1. 10. 2019 – 31. 12. 2022

Več informacij →

Stopnja zdravstvene pismenosti odraslih prebivalcev Slovenije

Rezultati prve Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti (HLS-SI 19-21)

Pridobiti reprezentativne podatke o zdravstveni pismenosti
odraslih prebivalcev Slovenije:

• Izvedba na nacionalni ravni na verjetnostnem vzorcu ciljne populacije.
• Ugotavljanje zahtevnosti različnih opravil v povezavi z
  zdravstvenimi informacijami, komunikacijo z zdravniki in
  orientacijo v zdravstvenem sistemu.
• Identifikacija posebej ranljivih skupin z vidika zdravstvene pismenosti.
• Proučevanje determinant in posledic zdravstvene pismenosti.

Več informacij →

Pandemija covid-19 v Sloveniji

Nacionalna raziskava digitalne zdravstvene pismenosti študentov v povezavi s covid-19.

Raziskava del mednarodnega konzorcija

Standarden vprašalnik z naborom indikatorjev za merjenje DZP
Vključenih 28 držav, rezultate predstavilo 10

Zbiranje podatkov: od 2. do 23. novembra 2020, spletna anketa.

Število respondentov: 3.621 študentov, starih med 18 in 63 let (študentje 1., 2. in 3.
bolonjske stopnje), s povprečno starostjo 22,65 let (SD = 4,65).
30. oktobra 2020 je bilo v Sloveniji 71.957 univerzitetnih študentov, od tega 60,5 %
žensk in 39,5 % moških.

Več informacij →

Povzetek ugotovitev in priporočila za naprej

Rezultati raziskave.

• Omogočajo, da ločimo vidike in področja zdravstvene pismenosti, ki potrebujejo več pozornosti kot drugi;
• Omogočajo identifikacijo različnih skupin, predvsem na nižjem
  družbeno socialnem gradientu, ki bolj potrebujejo podporo v
  zdravstvenem sistemu, pri ohranjanju zdravja in obvladovanju
  bolezni;
• Sami podatki pa ne zagotavljajo dokazov za specifične in konkretne
  posege za obravnavo področij, ki jih je treba izboljšati.

Več informacij →

Zdravstvena pismenost in COVID-19: Kako naprej?

„Ne bojim se, da bi zbolel. Česa pa potem? Bojim se, kaj vse bi se lahko spremenilo. Bojim se spoznanja, da so temelji civilizacije, kakršno poznam, kot hišica iz kart.
Bojim se izničenja, pa tudi njegovega nasprotja: tega, da bi strah minil, ne da bi nas spodbudil k spremembam.“

P. Giordano: V času epidemije Prevedla J. Kos

Več informacij →